Na konferenci Izzivi kibernetske varnosti, ki sta jo organizirali Sekcija za kibernetsko varnost pri Združenju za informatiko in telekomunikacije ter IKT horizontalna mreža, so vodje informacijske varnosti ter strokovnjaki slovenskih ponudnikov predstavili aktualno dogajanje, najbolj pereče grožnje ter ukrepe za izboljšanje kibernetske varnosti.
Kot je uvodoma dejal Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije, digitalizacija postaja kritična infrastruktura za delovanje poslovnega in zasebnega okolja. »Če ne deluje ta virtualni digitalni del, ne moremo poslovati, ne moremo delati, ne moremo se učiti in ne moremo sodelovati.«
Izpostavil je potrebo po ustrezni zakonodaji in znanjih, pri čemer pa ta kombinacija ni sama po sebi umevna.
»Ugotovili smo, da mora biti tudi digitalen svet odporen. Na grožnje moramo biti pripravljeni in v to vlagati. Varnost v digitalnem svetu je ena od stvari, s katerimi se premalo ukvarjamo. Ukvarjajo se z njo strokovnjaki, ki nas opozarjajo, da so problemi in da si ne smemo zatiskati oči. Kibernetsko varnost moramo spraviti v običajno življenje, v poslovanje in izkoristiti vse, kar imamo kot država, zbornica in poslovno okolje,« je dodal Zorko.
Več kot 70 obiskovalcev je nagovoril tudi Uroš Svete, direktor Urada Republike Slovenije za informacijsko varnost, ki je kot nacionalni organ za informacijsko varnost pristojen za kibernetsko varnost na celotnem območju Republike Slovenije. »V posebno zadovoljstvo mi je, da večino vas že poznam, kar pomeni, da smo že na poti v eno dobro organizirano in tesno sodelujočo skupnost, kar je tudi eden izmed ciljev našega urada.«
Opozoril je, da je pred Slovenijo veliko izzivov, saj smo se kot država relativno pozno lotili kibernetske varnosti in jo pozno prepoznali kot pomembno za državne politike, še pozneje smo jo prepoznali kot pomembno za nacionalno varnost. »To dejstvo skušamo maksimalno hitro nadoknaditi. Priganjajo nas tehnologija, realno stanje, grožnje in izzivi kibernetske varnosti in kar je pozitivno - članstvo v mednarodnih organizacijah EU in NATO,« je dejal Svete.
Kot urad si želijo, da se skupnost v Sloveniji bistveno bolj poveže ter sledi tujim dobrim praksam. Ob tem je povedal, da država ne more poskrbeti za kibernetsko varnost vsakogar in da bo ključno sodelovanje s privatnimi pobudami. Poudaril je, da je kibernetska varnost pomembna, nikakor pa ne sme biti ovira pri razvoju digitalizacije. Zato si želi, da se koncept varnosti po zasnovi vtke v razmišljanje in upravljanje podjetij ter v njihovo delovanje in v sam razvoj tehnologije.
